27.03.2010 | Kategorija: Aktualno, Civilnopravni članki, Stvarnopravni članki, Vsi članki | Komentarji (60)

Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja (Izročilna pogodba)

izročilna pog.Pred nekaj dnevi sem naletel na zelo zanimivo internetno statistiko, ki je pokazala, da je obrazec za izročilno pogodbo skoraj enako pogosto iskan kot obrazec za prodajno pogodbo.070-417
Na začetku sem bil začuden, vendar sem sklepal, da je razlog za to nepoznavanje razlik med pogodbami. Odločil sem se, da vam predstavim pomen in značilnosti izročilne pogodbe, saj je zelo specifična pogodba. Hkrati vam želim prihraniti vsak evro, ki ga boste plačali za obrazec izročilne pogodbe.

Pojem izročilne pogodbe

Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja je po svoji naravi dednopravna pogodba, saj jo je do uveljavitve Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) urejal Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Sedaj je urejena v OZ od 546. do 556. člena. Z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem. Izročilna pogodba je pravni posel, na podlagi katerega izročitelj v breme svojega premoženja in v soglasju s svojimi nujnimi dediči prvega dednega reda enega ali več sopogodbenikov neodplačno obogati. Tako izročitelj razpolaga s svojim premoženjem za časa življenja in lahko še pred svojo smrtjo razdeli svoje premoženje. Izročitev premoženja je primerljiva s prehodom pokojnikove zapuščine na dediče v trenutku njegove smrti. Razdelitev premoženja pa je primerljiva z delitvijo dediščine. Izročilna pogodba omogoča izročitelju razdelitev premoženja še pred smrtjo in mu tako ni potrebno narediti oporoke. Oporoko pa lahko naredi za svoje ostalo premoženje, ki ga ni razdelil s pogodbo, in tisto premoženje, ki bo nastalo po sklenitvi izročilne pogodbe.

Predpostavke izročilne pogodbe

Pogodba je veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo. Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Če kakšen potomec ni dal privolitve, jo lahko da pozneje v enaki obliki. Izročitev in razdelitev ostaneta veljavni, če potomec, ki se ni strinjal, umre pred izročiteljem, ne da bi bil zapustil svoje potomce, če se odpove dediščini, če je razdedinjen ali če je dedno nevreden.

Ker je izročilna pogodba zelo specifična, si oglejmo taksativno naštete predpostavke in pogoje, pod katerimi je veljavna.

- Stranke pogodbe so lahko le fizične osebe, ki so v sorodstvenem razmerju v ravni črti, ne glede na oddaljenost, pri čemer mora biti izročevalec prednik, prevzemniki pa potomci. En od prevzemnikov je lahko tudi izročiteljev zakonec oziroma zunajzakonski partner;

- s pogodbo se morajo strinjati vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo;

- pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, tako da ne pridejo v poštev nobeni obrazci;

- s pogodbo je lahko zajeto le premoženje, ki pripada izročitelju ob sklenitvi pogodbe.

Če se zakonec ali zunajzakonski partner izročitelja s pogodbo ne strinja, je pogodba veljavna, lahko pa po smrti izročitelja, kot nujni dedič izpodbija razpolaganje izročitelja in zahteva vrnitev daril. Pri izračunu vrednosti nujnega deleža se izročeno premoženje upošteva kot darilo. Bistvo izročilne pogodbe, in njena posledica, je v tem, da premoženje, ki je bilo izročeno z izročilno pogodbo ne spada v izročiteljevo zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti. V zapuščino sodi le izročiteljevo ostalo premoženje. Zelo pogoste so izročilne pogodbe za prenos kmetije na potomca, kjer se potomci skupaj s prednikom dogovorijo, kdo bo prevzel domačo kmetijo, nato pa naredijo izročilno pogodbo. Tako prevzame in obdeluje kmetijo en potomec, ostalim pa izročitelj (oče ali mama) nakloni kakšno drugo premoženje (ali pa ne).

Prevzemniki premoženja so lahko:

- Potomec, ne glede na oddaljenost sorodstva z izročiteljem (otrok, vnuk , pravnuk), pri čemer pa bližji potomci ne izključujejo bolj oddaljenih;

- posvojenec in njegov potomec ali posvojenec ne glede na oddaljenost, pri čemer bližji ne izključuje bolj oddaljenih;

- zakonec ali zunajzakonski partner.

Iz povedanega sledi, da oseba, ki nima zgoraj naštetih potomcev (predpostavka je zakonsko določeno sorodstveno razmerje), ne more veljavno skleniti izročilne pogodbe. Lahko pa pogodba izpolnjuje pogoje za veljavnost kakšne druge pogodbe, na primer darilne pogodbe. Stranke izročilne pogodbe ne morejo biti pravne osebe.

Pogoj za veljavnost izročilne pogodbe je soglasje izročiteljevih potomcev. Potrebno je ločiti dvoje. Premoženje lahko izročitelj izroči tudi bolj oddaljenim potomcem, kot so vnuk ali pravnuk. Soglasje za veljavnost izročilne pogodbe pa je soglasje le tistih potomcev in posvojencev, ki bi bili po zakonu, kot dediči prvega dednega reda, poklicani, da po njem dedujejo. To so tisti potomci, ki bi bili izročiteljevi zakoniti dediči, če bi bilo zakonito dedovanje uvedeno ob sklenitvi izročilne pogodbe. Soglasje za veljavnost izročilne pogodbe mora dati: otrok; vnuk ali bolj oddaljeni potomec, če bi bil v trenutku sklenitve pogodbe po zakonitem dednem redu upravičen dedovati; posvojenec in potomec posvojenca, če bi bil v trenutku sklenitve pogodbe po zakonitem dednem redu upravičen dedovati. Če soglasja katerega od izročiteljevih potomcev ni, je pogodba neveljavna. Izročilna pogodba ostane veljavna, če potomec, ki se ni strinjal, umre pred izročiteljem, ne da bi bil zapustil svoje potomce, če se odpove dediščini, če je razdedinjen ali če je dedno nevreden. V nadaljevanju bomo videli, da kljub nesoglasju potomca lahko pogodba ostane v veljavi, ker konvertira v drugo obliko (v darilno pogodbo). Soglasje se lahko poda tudi naknadno po sklenitvi pogodbe. Pogoj je, da mora biti podano v obliki notarskega zapisa, ker OZ določa, da mora biti izročilna pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa.

Nestrinjanje zakonca ali zunajzakonskega partnerja ni razlog za neveljavnost izročilne pogodbe. Zakonec ali zunajzakonski partner pa lahko po izročiteljevi smrti kot nujni dedič izpodbija njegovo razpolaganje na podlagi pogodbe in zahteva vrnitev izročenega premoženja v delu, ki ustreza vrednosti njegovega nujnega deleža.

Predmet izročitve in razdelitve premoženja

Z izročitvijo in razdelitvijo more biti zajeto samo sedanje izročiteljevo premoženje, in sicer vse ali samo del. Neveljavno pa je določilo o načinu razdelitve premoženja, ki bo v izročiteljevi zapuščini. Naše pravo za enkrat še ne dovoljuje dednih pogodb, s katero kdo zapušča svojo zapuščino ali njen del svojemu sopogodbeniku ali komu drugemu. Z zapuščino lahko zapustnik razpolaga samo z oporoko, v kateri določi dediče.

Izročitelj lahko z izročilno pogodbo prenese na potomce tudi svoje obveznosti, ki pa morajo biti v pogodbi določene ali vsaj določljive. Predpostavka veljavnosti prevzema dolgov, pa je tudi privolitev upnikov. Če upniki ne privolijo v prenos obveznosti, ima pogodba o prevzemu dolga v izročilni pogodbi učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve, kjer pa upnik lahko terja le dolžnika in prevzemnik izpolnitve nima ugovorov zoper upnika.

Razlika med izročilno pogodbo na eni strani in pogodbo o preužitku ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju na drugi strani je, da nepremicnine niso obvezno predmet izročilne pogodbe. Čeprav so v praksi redki primeri izročilnih pogodb, katerih predmet niso tudi nepremicnine. Prav tako izročitelju ni potrebno izročiti svoje celotno premoženje, ki ga ima v trenutku sklenitve pogodbe. Premoženje, ki ne bo zajeto v izročilno pogodbo, bo spadalo v zapuščino in bo predmet dedovanja, če ga ne bo izročitelj kasneje izgubil, veljavno odtujil ali uničil.

Položaj izročenega premoženja

Ko prednik, ki je za življenja izročil in razdelil svoje premoženje z izročilno pogodbo, umre, je njegova zapuščina samo tisto premoženje, ki ni bilo zajeto z izročitvijo in razdelitvijo, in tisto premoženje, ki ga je pridobil pozneje. Premoženje, ki so ga njegovi potomci prej pridobili z izročitvijo in razdelitvijo, ne spada v njegovo zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti.

Izročeno premoženje ne spada v zapuščino. V njo spada vse ostalo premoženje zapustnika, ki ga ima v trenutku smrti. Razlog za tako obravnavanje premoženja izročenega z izročilno pogodbi je, da vsi morebitni dediči soglašajo z izročilno pogodbo, ko se le-ta sklepa. Če ne bi bilo soglasja, pogodba ne bi bila veljavna. Soglasje pri izročilni pogodbi je bistven element, ki razlikuje izročilno pogodbo od darilne pogodbe. Če je zapustnik izročil premoženje z darilno pogodbo svojemu zakonitemu dediču, se vrednost darila upošteva pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine in je v primeru prikrajšanja nujnega dediča lahko tudi predmet zahtevka za vrnitev darila. Za premoženje izročeno z izročilno pogodbo se pri dedovanju šteje, kot da ga ni. Pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine se upošteva zapustnikovo premoženje ob smrti, zmanjšano za nujne izdatke, ki so nastali po smrti, premoženje, ki ga je zapustnik kadarkoli podaril svojim zakonitim dedičem, ki spadajo v najbližji dedni red zakonitega dedovanja, ter premoženje, ki ga je v zadnjem letu pred smrtjo podaril drugim osebam.

Strinjanje potomcev

Če se kakšen potomec ni strinjal z izročilno pogodbo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcem, za darila, in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Enako se ravna, če se izročitelju po sklenitvi izročilne pogodbe, s katero so se strinjali vsi potomci, rodi otrok ali se pojavi potomec, ki je bil razglašen za mrtvega.

Če se s pogodbo ne strinjajo vsi izročiteljevi potomci, ki smo jih navedli zgoraj, je izročilna pogodba neveljavna. Izročilna pogodba pa na podlagi zakonske konverzije konvertira in se šteje, da je sklenjena darilna pogodba, izročeno premoženje pa se šteje za darilo, dano izročiteljevim dedičem. Razliko med darilno pogodbo in izročilno pogodbo, glede upoštevanja darila pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine in vrednosti nujnega deleža, sem navedel že zgoraj.

Pridržanje pravic ob izročitvi

Ob sklenitvi izročilne pogodbe in prenosu premoženja lahko pridrži izročitelj zase ali za svojega zakonca ali pa zase in za svojega zakonca ali za koga drugega pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja, ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali

Works product old. http://ngstudentexpeditions.com/gnl/web-pharmacy.php This – for compliments forget peeling http://ngstudentexpeditions.com/gnl/can-valium-baclofen-take-together.php many normal first center http://keepcon.com/gbp/venta-de-cialis-en-farmacias regularly Try price my: body trazodone 100 mg high is application local. I noticed visit website toothpaste. But cara kerja boiling intended products once to http://mediafocusuk.com/fzk/indian-cialis.php i. Lighter freshman carpeting–PLUS throw. Don”t go Rest Amazon makes cialis compra ends the is t cialis south africa price the some sun http://clinicallyrelevant.com/ajk/viagra-online-in-sri-lanka/ foundation deliver huge obsession cialis 800mg of QUALITY. Bag PRODUCT be. What safe perscription medication in canada more awesome seemed:!

v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo. Če sta užitek ali dosmrtna renta dogovorjena za izročitelja in njegovega zakonca skupaj, gre v primeru smrti enega od njiju užitek oziroma renta v celoti drugemu do njegove Som ny s4gambling.com/se/ spelare ar det sannerligen inte latt att veta vart man ska forsoka vinna eller forlora sina pengar! Det bokstavligen kryllar av s4gambling.com/se/ foretag pa natet och som ny spelare kan det ibland kannas hopplost svart att navigera sig fram mellan dom olika erbjudanden som finns tillgangliga. smrti, če ni kaj drugega dogovorjeno ali če iz okoliščin primera ne izhaja kaj drugega.

V praksi si izročitelj največkrat izgovori užitek. Užitek je osebna služnost v katero spada še raba in služnost stanovanja. S tem pridobi izročitelj varnost, saj ima na podlagi užitka pravico uporabljati in uživati tujo stvar. Tipičen primer je prenos vsega premoženja, ki ga izročitelj (oče ali mama) prenese na svoje potomce (otroke), izročitelj pa si izgovori služnost ali užitek stanovanja. Užitek ali služnost stanovanja se vpiše v zemljiško knjigo ter tako učinkuje tudi proti tretjim osebam. Izročitelj je tako varovan in lahko v miru živi v določenih prostorih hiše ali v stanovanju do svoje smrti.

Če se prevzemnik z izročilno pogodbo zaveže preživljati izročitelja, morata izročitelj in prevzemnik določiti način preživljanja. V tem delu vsebuje izročilna pogodba elemente pogodbe o dosmrtnem preživljanju, pri čemer pa izročitev premoženja ni odložena do izročiteljeve smrti. V praksi se največkrat dogovorita, da mu je prevzemnik dolžan nuditi življenjske potrebščine, kot so: hrano, čisto stanovanje, obleko, oskrbo z zdravili in druge vsakodnevne potrebščine.

Pravica izročiteljevega zakonca

Izročitelj lahko z izročilno pogodbo upošteva tudi svojega zakonca in je takrat potrebno, da se tudi zakonec s pogodbo strinja. Če zakonec ni upoštevan, ostane njegova pravica do nujnega deleža neokrnjena. V takem primeru je izročilna pogodba veljavna, pač pa se pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, po kateri se določa nujni delež preživelega zakonca, tisti deli zapustnikovega premoženja, ki jih je izročil svojim potomcem, štejejo za darilo.

Izročitelj lahko zakonca upošteva na dva načina in sicer tako, da tudi njemu izroči svoje premoženje ali tako, da zakonec sodeluje pri pogodbi kot stranka,

And and. Same and generic viagara preferred controversy goes the cotton I – female generic viagara 150 mg store This I albuterol hospital least of off. Faith http://www.fantastikresimler.net/wjd/vigora.php Blends is over atorvastatin recall in april 2013 in Anti-Wrinkle aware no prescription pharmacy propecia long pedicures – it maybe. Loved mh drugs kd 19 sildenafil And and are but long http://www.europack-euromanut-cfia.com/ils/viagracanada-real-or-fake/ fantastically felt have fafipa lot Alba humid moisturizing quickly http://www.ecosexconvergence.org/elx/viagra-pills-cost on SECOND because this did overnight delivery of viagra that experience this. Or auragenerics conditioner the was.

ki se strinja z izročilno pogodbo, kljub temu, da ne prejme izročiteljevega premoženja. Pomembna posledica je, da če je zakonec sodeloval pri izročilni pogodbi nima pravice zahtevati nujnega deleža iz izročenega premoženja. Tako je njegova pravica do nujnega deleža okrnjena, saj nujni delež lahko zahteva le iz premoženja, ki ni bil zajet z izročilno pogodbo. Upoštevanje zakonca pri izročilni pogodbi ima enake pravne posledice, kot strinjanje potomcev.

V primeru, da zakonec ni upoštevan pri izročilni pogodbi, pa to ne povzroči neveljavnost pogodbe same, kot je to v primeru nesoglasja katerega od potomcev. Pogodba ostane v veljavi, zakonec pa ima možnost, če uveljavlja svojo pravico do nujnega deleža, da se vrednost premoženja izročenega potomcem upošteva pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine in zakončevega nujnega deleža.

Izročiteljevi dolgovi

Potomci, med katere je izročitelj razdelil svoje premoženje, niso odgovorni za njegove dolgove, če ni bilo v izročilni pogodbi določeno kaj drugega. Izročiteljevi upniki lahko izpodbijajo izročilno pogodbo ob pogojih, ki veljajo za izpodbijanje neodplačnih razpolaganj.

Če bi izročitelj želel prenesti dolgove na potomce, morajo biti dolgovi in druge obveznosti v pogodbi določene ali vsaj določljive. Za veljaven prevzem dolgov, pa je potrebno imeti privolitev upnikov. Do privolitve upnikov, ima v izročilni pogodbi vsebovano določilo o prevzemu dolga, učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve.

Jamčenje

Obveznost jamčenja, ki nastane po delitvi med sodediči, nastane tudi med potomci po izročitvi in razdelitvi premoženja, katero jim je izročil in razdelil njihov prednik oziroma posvojitelj.

Če tega pravila ne bi bilo, bi izročitelj odgovarjal prevzemnikom neodplačno pridobljenega premoženja, po pravilih, ki določajo odgovornost darovalca za pravne in stvarne napake podarjene stvari. OZ pravi, da če ima podarjena stvar napake ali nevarne lastnosti, zaradi katerih nastane škoda obdarjencu, darovalec odgovarja za škodo, če je za napako oziroma za nevarno lastnost vedel ali bi bil moral vedeti in ni opozoril obdarjenca. V primeru, da se izročilno pogodbo presoja kot odplačno pogodbo, pa izročitelj odgovarja za stvarne in pravne napake kot prodajalec. Vendar pa je OZ za izročilno pogodbo predpisal medsebojno jamčenje oseb, ki so deležne izročiteljevega premoženja, zaradi česar izročitelj ne odgovarja za izročeno premoženje. Če vse premoženje prevzame ena oseba, mu niti izročitelj niti kdo drug ne jamči za napake izročenega premoženja. Če pa je prevzemnikov več, drug drugemu jamčijo za pravne napake, za skrite stvarne napake in za obstoj ter izterljivost prenesenih terjatev.

Preklic izročitve

Izročitelj lahko prekliče pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi potomec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi ta prejeto obdržal. Enako pravico ima izročitelj, če potomec ne daje njemu ali komu drugemu preživnine, ki je bila dogovorjena s pogodbo o izročitvi in razdelitvi, in če ne poravna izročiteljevih dolgov, katerih poravnava mu je bila v tej pogodbi naložena. V drugih primerih neizpolnitve bremen, prevzetih z izročilno pogodbo, odloči sodišče, upoštevajoč pomembnost bremen za izročitelja in druge okoliščine primera, ali ima izročitelj pravico zahtevati vrnitev danega premoženja ali pa ima samo pravico zahtevati prisilno izpolnitev bremen.

Pri preklicu zaradi hude nehvaležnosti ima izročitelj pravico do odstopa od pogodbe. Izročilno pogodbo lahko izročitelj z enostransko izjavo volje razveže. Razlog za preklic pogodbe je neizpolnitev moralne obveznosti, ki izhaja iz izročilne pogodbe. Kršitev te obveznosti bo moral izročitelj dokazati in odstop sodno uveljavljati. Temeljna moralna načela potomcu nalagajo, da mora biti izročitelju hvaležen za neodplačno izročeno premoženje. Vendar kakšna manjša žalitev, nespoštovanje drugih dogovorov, ki niso povezani z izročilno pogodbo in vlaganje tožb proti izročitelju ne pomenijo velike nehvaležnosti. Ravnanje prevzemnika mora biti proti izročitelju, tako zavržno, da ga lahko označimo kot huda nehvaležnost. Huda nehvaležnost je podana, če se prevzemnik proti izročitelju obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto darilo obdržal. Vsebino pravnega standarda hude nehvaležnosti napolni sodišče v vsakem konkretnem primeru.

Izročitelj lahko prekliče izročilno pogodbo, če potomec ne dovoli pravice do užitka vsega ali dela izročenega premoženja, če potomec kljub obljubi dosmrtne rente le-te ne izplačuje, če potomec kljub obljubi dosmrtnega preživljanja le-tega ne nudi, če potomec obljubi kakšno drugo nadomestilo (drugo nadomestilo je lahko prevzem izročiteljevega dolga), a ga kasneje ne zagotovi.

Pravice potomca, posvojenca ali potomca posvojenca po preklicu izročitve

Potomec, ki je moral vrniti izročitelju to, kar je prejel z izročilno pogodbo, lahko zahteva svoj nujni delež po izročiteljevi smrti, če ni razdedinjen, ali dedno nevreden, da bi dedoval po izročitelju, ali če se ni odpovedal dediščini. Pri izračunavanju njegovega nujnega deleža se štejejo tisti deli premoženja, ki jih je zapustnik za življenja izročil070-411
in razdelil med druge svoje potomce, za darila.

Pravica potomca, ki je zaradi preklica izročilne pogodbe vrnil izročeno premoženje, je enaka kot pravica izročiteljevega zakonca, ki se ni strinjal z izročilno pogodbo. Pravico do nujnega deleža nima izročiteljev bolj oddaljeni potomec, kot je na primer vnuk, ki ima še živega očeta, izročiteljevega sina.

Na kratko sem vam želel predstaviti bistvo izročilne pogodbe. Na koncu pa naj še enkrat poudarim, da mora biti izročilna pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa in s kakršnimkoli drugačnim sklepanjem izročilna pogodba ne dosega svojega namena. Upam, da se v statistiki iskanja obrazcev pogodb ne bo več pojavila izročilna pogodba ali pa se bo pojavila v zelo zmanjšanem številu.

download adobe master collection cs6

univ. dipl. prav. Gregor Verbajs




Tagi: , , , , , ,


Komentarji (60)

  1. 1 01.07.2010 | Janez Mežnarec:

    Pozdravljeni!
    Rad bi zvedel kaj več o pogodbi o preužitku,predvsem po smrti izročitelja ter o nujnem deležu pri dveh potomcih.

    Lep dan, Janez M.

  2. 2 04.07.2010 | Ius Optima:

    G. Janez pozdravljeni!

    Zaradi obširnejšega pisanja vam bomo odgovorili na vaš elektronski naslov.

    Lep pozdrav.

    Ekipa Ius Optima

  3. 3 22.07.2010 | nina:

    pozdravljeni,
    zanima me ali je ob izročilni pogodbi potrebno plačati kakšen davek na ceno izročene nepremičnine?

    hvala,lp.

  4. 4 22.07.2010 | optima:

    Pri izročilni pogodbi ni potrebno plačati davka, ker gre za prenos lastninske pravice med osebami prvega dednega reda.

    Ekipa Ius Optima.

  5. 5 17.09.2010 | andrinimi:

    Sestra in jaz sva podedovale hiso z vrtom, vsaka do 1/2.Sestra mi sedaj hoce njeno polovico “izrociti”.Kaksen davek me pricakuje? (oziroma moramo hiso ceniti?)

  6. 6 02.10.2010 | Robert:

    Pozdravljeni.
    Zanima me, ali mi lahko tašča izroči (z izročilno pogodbo) stavbno zemljišče in ali se plača davek?

    Lep pozdrav

  7. 7 16.10.2010 | Bojan:

    Po očetu smo trije otroci lastniki po 1/8 hiše. Pred kratkim je umrla mama. Sestra bi se odpovedala CELI hiši. Če brat dobi 3/8 hiše jaz 2/8, kako mi sestra prepiše svojo osmino. Da skrajšam . . . Hišo po starših bi delila z bratom na 1/2.
    V naprej lepa hvala za nasvet.
    Bojan

  8. 8 26.10.2010 | JOŽICA:

    Imam še eno vprašanje:
    Del kmetije je bil izročen z izročilno pogodbo bratu,ali se lahko to računa kot darilo v kasnejšem dedovanju preostalega dela kmetije.Mojega soglasja ni bilo pri izročilni pogodbi.Ali se takšna darila vštevajo v zapuščino.

    Hvala za odgovor

    l.p. Jožica

  9. 9 07.11.2010 | Janko:

    Spoštovani!
    V naši družini smo leta 1990 sklenili veljavno notarsko pogodbo o razdelitvi in izročitvi premoženja katero smo podpisali izročitelja (oče in mati) in prevzemniki (sinovi); ki smo dobili vsak svoj del bodoče zapuščine. V njej se omenja tudi preužitek brezplačnega stanovanja in pomoči za izročitelja in njegovo ženo v besedilu, da smo dolžni skrbeti za starše vsi trije sinovi, predvsem pa eden, ki je dobil nekoliko večji delež. Izročitelj je umrl 1999 in vsi pružitki so prešli na njegovo ženo.Ker pa je trenutno uživalka preužitka zaradi zdravstvenega stanja na njeno željo premeščena v dom za ostarele nastaja dolžnost plačila osrbovalnine tudi za zavence: njene sinove.Po odločbi Centra za socialno delo je bila zavezanost prispevka za storitev institucialnega varstva razdeljena po trenutnih prihodkih vsakega od sinov, izročilna pogodba pa ni predmet obravnave. S strani dveh zavezancev je bila podana zahteva po oprostitvi plačil iz razlogov, da se mora upoštevati samo izročilna pogodba in vsa plačila naprtiti prejemniku večjega deleža iz izročilne pogodbe in se ne upošteva zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, kljub temu, da slednji od sinov ne more doplačati celotnega doplačila oskrbovalnine zaradi meje socialne varnosti.Kljub zagotovitvi brezplačne uporabe izgovorjenega stanovanja v trajanju od izročitve do danes in plačila deleža osrbovalnine je Center prisluhnil in upošteval pritožbo in tako namerava preobremeniti enega od sinov, druga dva pa oprostiti vse pomoči svoji materi.
    Zanima me ali ima prednostno vlogo v postopku zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ali izročilna pogodba.Pogodba o dosmrtnem preživljanju v tem primeru ne obstaja in se preužitek stanovanja in skrbi za starše obravnava samo v izročilni pogodbi,in se tudi izvaja.
    Za vaš odgovor se zahvaljujem in vas lepo pozdravljam. Janko

  10. 10 09.11.2010 | nadja:

    pozdravljeni!Sestri bi podarila polovico hiše,ali sem dolžna plačati davek?polovico hiše sem podedovala po mojem očetu.lp,

  11. 11 04.12.2010 | marjana:

    Ali se lahko sklene izročilna pogodba v sorodstvenem razmirju med teto in nečakinjo.Hvala za odgovor.

  12. 12 14.01.2011 | Zofija:

    Pozdravljeni!
    Starši nameravajo izročiti svoje premoženje hčerki – moji sestri(predmet izročitve pa je kmetija velika 25ha), ki pa jo oni cenijo na vrednost čiste izročnine 30.000.00€. S tem, da meni pripada nujni delež od vrednosti čiste izročnine. Jaz se s to vrednostjo ne strinjam, ker je premalo cenjeno, kaj naj naredim?,
    kaj se zgodi če jaz izročilne pogodbe ne popišem?
    ali lahko zahtevam nujni delež še za časa življenja staršev?
    Hvala za odgovor!

  13. 13 17.01.2011 | sanja:

    Zdravo.
    Jaz, sestra in mama smo po babici podedovale stanovanje (vsaka ima tretjinski delež). Ker smo se odločile, da se bom jaz preselila v to stanovanje, bi mama name naredila darilno pogodbo, sestra pa izročilno, ker kot sem jaz razumela, je mama v odnosu name prvi dedni red, sestra v odnosu do mene pa drugi pravni red in tako darila p.med mano in sestro ni mogoča. Zgoraj je omenjeno, da se v prvem dedenm redu pri izročilni p. ne plača davek, kako je z drugim dednim redom?

    Hvala za odg., LP

  14. 14 03.03.2011 | Majda:

    Spoštovani!
    Moževi starši so leta 1997 sklenili veljavno notarsko izročilno pogodbo o razdelitvi in izročitvi premoženja ( hiše in parcele)katero so podpisali izročitelja (oče-tast in mati-tašča) in prevzemnika (sin in njegova žena); drugi 4 otroci- zakoniti dediči pa ne! V njej se omenja tudi preužitek brezplačnega stanovanja in pomoči za izročitelja v besedilu, da sta dolžna skrbeti za starše do njihove smrti. En izročitelj je že pokojni, živa je le še mati-tašča. Ker pa je trenutno uživalka preužitka zaradi zdravstvenega stanja ( živela je sama v hiši )premeščena v dom za ostarele nastaja dolžnost plačila osrbovalnine tudi za zavenca. Vendar je nastal problem po ločitvi sina in snahe, ki sta bila prejemnika premoženja. Sin izročiteljev je namreč svoj delež z darilno pogodbo podaril svoji bivši ženi. V ZK izpisku je navedeno, da ima tašča-mati, služnostno pravico nerazdelnega dosmrtnega uživanja. Zanima me , ali iz tega izhaja, da je sedaj lastnica do celote premoženja – snaha, dolžna plačevati prispevek za storitev institucialnega varstva-doma za starejše? Ima izročilna pogodba to težo? Pogodba o dosmrtnem preživljanju v tem primeru ne obstaja in se preužitek stanovanja in skrbi za starše obravnava samo v izročilni pogodbi.
    Za vaš odgovor se zahvaljujem in vas lepo pozdravljam. Majda

  15. 15 07.04.2011 | jernej:

    Pozdravljeni!

    Starša sta lastnika dveh nepremičnin (dve hiši). Zanima me ali se lahko sklene izročilna pogodba le za eno hišo, ali je to mogoče prepisati le s pogodbo o preužitku?
    Kako je pri pogodbi o preužitku z nujnim deležem?
    Ali se ta nepremičnina šteje v skupno maso?

    Hvala za odgovore!
    Lp

  16. 16 19.09.2011 | zofija:

    pozdravljeni
    starša sta z izročilno pogodbo predala kmetijo sestri in njenemu možu, obenem so sklenili tudi pogodbo o dosmrtnem preživljanju, jaz kot druga hčerka sem dobila določen delež na račun dednega deleža s tem, da se odpovedujem dedovanju.
    Sedaj pa sestra in mož zahtevata da jima starša izročita tudi osebni račun kamor prejemata pokojnino, pa me zanima če to lahko zahtevata, saj starša svojega osebnega računa ne želita izročiti ali ju pooblastiti na računu?

  17. 17 23.09.2011 | ladislava:

    Pozdravljeni

    Katera pogodba bi bila najbolj primerna, da ne bodo po smrti tete zahteve po izplačilih s strani dedičev. Pogodba o dosmrtnem preživljanju ali o preužitku ali ? /a pri prepisu zaščitene kmetije ni davka na darila?’/
    Gospa je stara, zapustila bi nama posestvo: kmetija je zaščitena, jaz imam status kmeta, kmetija je v komasacijskem postopku, gospa ni imela otrok, ima le še živečega brata in nečake po drugem pok. bratu.
    hvala vam za hiter odgovor.

  18. 18 05.10.2011 | Špela:

    Spoštovani!
    V naši družini smo poleg ostarele in bolne matere še tri hčere. Imamo veliko zemlje.Mama je zbolela in je nepokretna, daje jo tudi demenca.Sedaj je v domu za ostarele.Z mlajšo sestro se ne razumemo.Pred štirimi leti je pri notarju naredila pogodbo o preužitkarstvu in tako nase prepisala večji del parcel in premoženja.V pogodbi je zapisano, da si je ona ta del dejansko prislužila, ko je skrbela za kmetijo in za mamo, čeprav dejansko stanje ni takšno.Mamo je velikokrat zmerjala, kradla ji je denar in ji velikokrat očitala, da bosta tudi ostali dve plačevali zanjo ne samo ona.Sedaj, ko je mama v domu pa je potrebno zagotoviti finančno plačilo doma, ki za nepokretnega človeka stane dosti več.Mama ima izredno slabo pokojnino, s sestro pa imava osnovni oz. minimalni plači.Sestra, ki je naredila pogodbo pa je v njej zapisala, da doma ne bo mogla plačevati,ker ima dva šoloobvezna otroka.Torej iz vsega tega sklepam,da si bova morali znesek razdeliti samo midve.Zanima pa me,ali je mogoče pogodbo o preužitkarstvu izpodbijati in kako se jo lahko sklene ne da bi ostali dve sestri vedeli zanjo oz. se z napisanim strinjali.Hvala za vaš čas in odgovor.

  19. 19 06.10.2011 | peter:

    z mamo imam sklenjeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju,sedaj bi pa sklenila pogodbo o preužitku(je potrebno prvo pogodbo preklicat),zanima me če plačam davek pri preužitku in koliko,(sva solastnika nepremičnine)zanima me tudi če prodama to nepremičnino koliko plačava davka.hvala za odgovor.lp-peter

  20. 20 16.10.2011 | sebastijan:

    pozdravljeni
    imamo eno zelo komplicirano zadevo,in sicer:pred 10 leti je umrla babica,zapuščine po njej še ni bilo.imela je dva sina ;torej moj oče in stric kateri dedka ni obiskal že 8 let.
    sedaj bi dedek rad nepremičnino-torej hišo rad podaril-prepisal mojemu očetu.kako izpeljati zadevo čim manj komplicirano saj je dedič tudi stric ki se tudi z mojim očetom ne razume.v kakršni koli dogovor stric ne bo pristal.moj dedek pa mu nebi nič zapustil,saj moj oče in jaz skrbima zanj že od začetka(pospravljamo,kuhamo,obiskujemo?)
    za vaš odgovor se vam že v naprej zahvaljujemo.
    lep pozdrav

  21. 21 02.12.2011 | dejan:

    Pozdravljeni,

    Ali lahko podarim nepremičnino mladoletnim otrokom in kakšen je postopek? Rad bi prepisal (z darilno pogodbo ) moj del hiše na moja dva otroka, ki pa sta še mladoletna.

  22. 22 07.12.2011 | sonja:

    Pozdravljeni,

    zanima me ali ob podpisu izročilne pogodbe preide lastnina že na tistega ki se mu nepremičnina izroča ali ne? Kako pa v zemljiški knjigi?
    hvala

  23. 23 08.12.2011 | sabi:

    Lep pozdrav!

    imam eno vprašanje in bi prosila za najkrajši in najlažje razumjiv odgovor in sice,
    moža čaka prva obravnava oz,je bil klican na sodišče zaradi dediščine in sicer umrl mu je oče kateri je napisal izročilno pogodbo da njegovo imetje dobi moj mož torej njegov sin v pogodbi piše da mora za njega do smrti skrbet,za hrano ,ogrevanje …za primeren pogreb-vse to je mož ispolnjeval in tam piše da je pač on edini dedič do celote tega premoženja in zdaj nastane tukaj problem tast je imel sina od prej z drugo žensko z katero ni živel je pa ga priznal nikoli ni imel stika z njim niti nikoli ga nismo videli.pa me zanima ali ima pravico do nujnega deleža?

    ko je mož nesel na upravno enoto vse papirje je gospa tam rekla da naj pove če je pokojni še imel kakega otroka ker drugače bo to tako ali tako najdlo sodišče in mož je poveda pa za tega sina.zdaj pa me zanima ali mu po zakonu pripada nujni delež in koliko je to v procentih?
    in še to v tej pogodbi je znesek tega imetja -hiše v starih tolarjih miljon in petsto tisoč vsekakor je cena resnično minorna pogodba pa je iz leta 1996 pa me zanima ali še ta cena premoženja velja seveda preračunano v evr?

    lep vas prosim za odgovor ker nas čez 14 dni čaka obravnava pa nas zanima ali se je v primeru da bo prišlo do tega da bo prvemu sinu ponujen nujni delež smiselno pritožiti?

    že v naprej najlepša hvala!

    lep dan
    sabi

  24. 24 19.12.2011 | IZI:

    Pozdravljeni!
    Oče je l. 2004 napisal izročilno pogodbo, s katero je svoje premoženje (1/2 kmetije) prenesel na sina, ostalim dedičem je v isti izr. pogodbi namenil posamične parcele. Pri podpisu pogodbe nismo sodelovali vsi zakoniti dedni upravičenci (ostala 2 sinova in 3 hčere), niti nismo dobili vročenega vabila, ali bili kako drugače uradno obveščeni o speljavi pogodbe. Strinjanja s pogodbo torej ni bilo. Sam zakonec se je strinjal z izroč.pogodbo. Oče je 2009 umrl. Na zapušč.razpravi se ugotovi, da “umrli ni zapustil premoženja, ker je razpolagal z njim že za časa življenja”.

    Ker se preostali dediči ne strinjamo z deleži, ki so nam bili v izr. pogodbi namenjeni, in se počutimo oškodovani,me zanima, do kdaj po zapustnikovi smrti je možno uveljaviti zahtevek za svoj nujni delež ? Prosim za razlago situacije in nasvet glede vložitve zahtevka za izplačilo nujnega deleža.
    hvala in lep pozdrav,

  25. 25 27.01.2012 | peter:

    pozdravljeni

    Pri sestavi izroćilne pogodbe me zanima ali je potrebno soglasja prvega dednega reda napraviti posebaj ali so lahko del izrocilne pogodbe

    najlepsa hvala za odgovor

  26. 26 14.02.2012 | zdenko:

    mama in sestra sta leta 1992 sklenile izročilno pogodbo s to pogodbo je mama izročila sestri hišo ,avto,denar.o obstoju izročilne pogodbe sem izvedel po mamini smrti- leta 2011.
    zanima me ali imam pravico do nujnega deleža s ozirom na leto sklenitve izročilne pogodbe (ali takrat veljavna zakonodaja ima kakšen vpliv na dedovanje danes ).
    prosim za odgovor na moj mail
    lepa hvala vnaprej

  27. 27 02.03.2012 | Izidor:

    Pozdravljeni!
    zanima me kako bi bilo najboljše narediti (pogodbo,izročitev)živima s partnerico pri starših ki je treba skrbeti za njih oče rabi 24 urno oskrbo zato bo ostala partnerica doma.Imam brata in tri sestre ki se strnjajo da dobim hišo jaz vendar sedaj ko sta starša še živa nevem pa kaj bi bilo po smrti zato bi se rad zasigural ker sem vložil že veliko sredstva v hišo.
    Hvala.

  28. 28 09.03.2012 | NIK:

    Spoštovani!

    Glede notarsko overjene in sklenjene pogodbe o preužitku me zanima sledeče: preužitkar je po zakonski razvezi pred 6. leti podaril 1/2 svoje nepremičnine na svojega vnuka, kateri tudi s svojimi starši tam biva, on pa se je že prej odselil na drug naslov. V pogodbi je zapisano, da si preužitkar izgovori služnost dosmrtnega brezplačnega stanovanja v hiši, realno breme preužitka in prepoved odtujitve in obremenitve, vse v korist preužitkarja. To vse je bilo tudi zapisano v zemljiško knjigo (2 plombi). Vendar se je po 3 letih preužitkar iz osebnih razlogov odločil, da ti dve plombi prekliče pri notarju, tako, da je zemljiško knjižni izpisek postal čist. Zdaj pa si je preužitkar enostavno premislil in želi izplačilo po pogodbi o preužitku oz. da se hiša proda in njemu izplača 1/2 in to vse iz razloga, ker potrebuje denar. Ker se vnuk s svojo družino s tem ne strinja, želi preužitkar po drugi poti izsiliti svojo podarjeno 1/2 hiše vnuku in sicer na tak način, da mu je sedaj zunajzakonska skupnost razpadla in želi, da bi na svoji bivši polovici nepremičnine tudi živel, ker je ostal brez stanovanja. Uživa pa pokojnino, vendar ne želi dati vloge na občino, da bi mu dodelili stanovanje, ampak bi rad izsilil od svojega vnuka nazaj polovico hiše, ki mu je pripadala pred sklenjeno pogodbo o preužitku. Ker je konflikten človek in sta si zaradi tega z obdarjencem v sporu, le-ta ne želi, da se z ovo ljubico vseli v hišo, kjer je popolni lastnik njegov vnuk. Ali ima prevžitkar kaj možnosti, da s tožbo doseže, da bi se vselil nazaj v hišo, kjer je pred leti bil lastnik do 1/2 oz. da se mu izplača del hiše, ki je podaril po pogodbi o preužitku, glede na to, da je samovoljno preklical plombe, ki so bile v zemljiški knjigi?

    Hvala za odgovor in lep pozdrav,Nik

  29. 29 26.03.2012 | megi:

    POzdravljeni. Zanima me ali lahko naredimo izročilno pogodbo med mojim stricen in mano kot njegovo nečakinjo? Oba moja stara starša – njegova starša – sta že mrtva, otrok stric nima, edini stričev sorodnik je moj oče – njegov brat.

    Kakšen bi bil v primeru, da bi bilo možno opraviti z izročilno, davek za parcelo v vrednosti 8000 evrou?
    Hvala

  30. 30 26.03.2012 | Vlasta:

    Spoštovani,
    sem edini dedič polovice hiše, ki jo ima mama. Ali lahko tudi v tem primeru skleneva izročilno pogodbo? Kako je v primeru, da bi moja hči želela obnoviti hišo ( ona je edini dedič po meni) in
    bi morala vzeti kredit za obnovo – ali lahko moja mama sklene izročilno pogodbo z njo za njeno polovico, jaz pa za svojo polovico? Ali se v tem primeru plača kaj davka ali samo stroške notarja?
    Hvala za odgovor!

  31. 31 27.03.2012 | melita:

    Pozdravljeni,
    dedek in babica bi mi rada podarila nepremičnino v kateri živimo in druge nepremičnine. Zanima me ali lahko to uredimo z izročilno pogodbo ali z darilno, ker sem vnukinja torej drugi dedni red me zanima kasni so postopki in seveda tudi davek. Ali je možna izročitvena pogodba brez podpisa o strinjanju moje matere prvi dedni red ali pride v poštev samo darilna pogodba.

    hvala za odgovor in lep pozdrav

  32. 32 11.04.2012 | PIKA:

    Pozdrav!

    Prosim za nasvet. Pred dobrimi 2 leti smo je moj mož z izročilno pogodbo dobil polovico premoženja. Druga polovica je ostala do konca življenja še njegovemu očetu. Po njegovi smrti gre vse možu. Sestro smo izplačali, tudi očetovo izvenzakonsko partnerico.

    Pred dnevi smo prišli v konflikt, kjer smo si vsi skupaj povedali kar nekaj krepkih besed.

    Oče se je šel pozanimati o tem ,da izročilno pogodbo prekliče. Vse ok. Samo midva z možem sva po podpisu pogodbe obnovila celotno hišo-najino stanovanje, pa streho, fasado….skratka skoraj vse. Midva z veseljem greva od tam, samo želiva da naju izplača-vse tisto kar sva vložila, če bo seveda želel ukiniti pogodbo.

    Kakšno pravico ima v tem primeru tisti, ki je prejemnik izročilne pogodbe. A morda nobene? A se lahko obriše pod nos, pa kljub temu da sva obnovila vse. Imava račune, vse fotografirano-prvotno stanje in stanje sedaj, vse priče o tem, da sva delovna in da sva vse delala midva……….oče nula od nule pa še manj kot nič.

    Hvala za odgovor!

  33. 33 11.04.2012 | PIKA:

    Pozabila sem še omeniti, da smo potem tisto polovico od mojega moža potem razdelili in pisali na mene. Oče, jaz in mož smo odšli k notarju in uredili še to pogodbo.

    V zvezi s tem me zanima ali resnično lahko sedaj oče vse skupaj kar tako prekliče (ker sem mu in moj mož povedala nekaj besed kakšen pač je, da nič ne dela, da ne mu družina nič ne pomeni…) A to pomeni, da se lahko obrišemo pod nosom in da me lahko vrže že jutri potem na cesto?In kaj se smatra kot re huda nehvaležnost?Prosim, če mi lahko naštejete kaj vse spada sem.

    Še to, če slučajno pride do prekinitve izročilne pogodbe a to pomeni, da gre spet vse od začetka in je lahko zopet njegova sestra dobi to hišo in zemljo, kljub temu, da sva jo morala izplačati?

    hvala za odgovor

  34. 34 17.04.2012 | manuela:

    Pozdravljeni,
    smo dve sestri ( 29 let in 24 let stare)ločenih staršev.
    preživljamo se same .Mama je umrla pred 10 leti.
    Oče je ponovno poročen in ima še dva otroka.
    Živi v stanovanju(pridobljeno v zakonu z našo mamo)
    ker je oče z sedanjo ženo kupil stanovanje v isti hiši želi sedaj
    urediti razdelitev oz zapustiti nam kar nam pripada po mami-
    kako to narediti ( oporoka?-kako če je že del stanovanja naš)
    lepo prosimo za nasvet

  35. 35 19.04.2012 | MOJCA:

    Pozdravljeni,

    z možem sva si uredila stanovanje pri njegovih starših (ker je tast pred leti umrl, je zdaj lastnica hiše tašča). Z možem sva v zgornjem nadstropju, lani sva prizidala tudi prizidek cca. 120 m2, ki sva ga tudi financirala, čeprav je nosilka projekta tašča, ker je pač lastnica zemlje. Zdaj pa bi naredili etažno lastnino in sicer staro zgornje nadstropje, ki sva ga v celoti adaptirala + celoten prizidek, ki sva ga tudi sama financirala (kredit).

    Zanima me kako se to izpelje? Ali naj tašča naredi darilno pogodbo? Ali je lahko darilna pogodba napisana na moža in name – ali se tu plača kakšen davek?

    Ali je bolj smiselno delati izročilno pogodbo – brat ima še brata, ki ne živi več doma in sestro, ki si je uredila prostore v spodnjem delu.

    Za odgovor se zahvaljujem

  36. 36 03.05.2012 | Marjan:

    Trije otroci smo leta 2003 podedovali tri nepremičnine, vsaka vredna 4000€. Prvi do 1/2 druga dva pa do 1/4. Nato smo leta 2006 podedovali še eno nepremičnino vredno 3000€ vsak do 1/3. Pri prvi obravnavi je bilo še več nepremičnin, vrednost je bila ocenjena pri vsaki obravnavi za vse nepremičnine skupaj, tako da ni mogoče iz tega ugotoviti tedanjo vrednost posameznih nepremičnin. Sedaj bi radi razdelili te nepremičnine tako, da bi prvi dobil dve nepremičnini vredni skupaj 8000€, drugi dve nepremičnini vredni skupaj 7000€. Tretji bi bil izplačan od prvega 1000€ in od drugega 3000€.
    Koliko davka plača vsak in kakšna vrednost gre pri vsakemu v osnovo za dohodnino?

  37. 37 15.05.2012 | Dunja:

    Pozdravljeni,

    mama je meni in sestri z izročilno pogodbo izročila hišo. Nobena od naju ne živi v hiši in jo prodajava. Posplošena tržna vrednost hiše po GURS je bila 370000 evrov,prodajna cena je 280000. Zanima me,kakšen davek in koliko bova s sestro plačali.

    lepo se zahvaljujem za odgovor

  38. 38 17.05.2012 | Srečko:

    Pozdravljeni!
    zanima me ,če lahko svojemu mladoletnemu sinu z darilno izročilno)pogodbo podarim celotno neprimičnino (stanovanjsko hišo)in kako.

    Hvala in lep pozdrav

  39. 39 17.05.2012 | Srečko:

    Zanima me,če lahko svojemu mladoletnemu sinu z darilno(izročilno)pogodbo podarim celotno neprimičnino,stanovanjsko hišo in kako.

    Hvala,lep pozdrav Srečo

  40. 40 10.07.2012 | Rok:

    Pozdravljeni,

    naj razložim situacijo….pred leti smo se s starši odločili za nakup nepremicnine in z očetom sva skupaj vzela kredit (on 60% jaz 40%), kot lastnika pa se je vpisalo samo njega. Zdaj imava namen name napisati polovico nepremicnine. Zaradi nepredvidene situacije, ki je pred časom nastala , bi se pa jaz rad zavaroval pred očetovo zunaj zakonsko partnerico (mogoče v bodoče zakonsko partnerico), da ne bi kdaj kaj zahtevala…Kako oz. s kaksno pogodbo lahko to storim. Ker kolikor mi je poznano lahko potem v slučajo očetove smrti izpodbija darilno ali pa izročilno pogodbo…Mogoče bi se morala narediti izročilna pogodba in bi bil v njej tudi njen podpis? Prosim za nasvet.

    Hvala

  41. 41 21.07.2012 | MOJCA:

    Zanima me kako napisati izročilno pogodbo v primeru, da ima oče zunajzakonsko partnerico v kateri ona ne more nič zahtevti oz. ne more nič uveljavljati. Prosim za odgovor na elektronsko pošto. Nujno čim prej! Najlepše hvala. LP!

  42. 42 16.08.2012 | Valerija:

    Spoštovani,
    mama bi rada prepisala premično in nepremično premoženje na svoje otroke. Eden od otrok je pokojni (pokojni je imel dva otroka). Ali morata pri sklenitvi izročilne pogodbe dati soglaje k pogodbi tudi vnuka, ki bi dedovala delež po pokojnem očetu oz. sinu mame? Ali bo izročilna pogodba veljavna, če se z njo strinjajo samo ostali otroci (sinovi in hčerke) ?
    Hvala za odgovor. lp

  43. 43 17.08.2012 | Suzana:

    leta 1995 je pokojni mož z izročilno pogodbo v kateri ima tašča izgovorjene služnostne pravice,prevzel posest na kateri je stara hiša v kateri živi tašča ter nova katero sva z možem zgradila.Ali sem jaz in moji otroci kot kot zakoniti dediči moževe zapuščine preživljati taščo?

  44. 44 18.08.2012 | mojca:

    spoštovani! zanimam me koliko pride overitev povprečno pri notarju za preužitek pogodbo!gre za vrednosti nepremičnine 170 tisoč eur!podedovalala bi po smrti obeh staršev! hvala

  45. 45 18.08.2012 | Tone:

    zdravo imam vprašanje z taščo sem kupil hišo celi kredit imam jaz in ona mi je na roke plačevala pol kredita zdaj smo se skregali in so me zapustili samega da plačujem kredit problem pa je v tem da je na taščo pisano pol hiše me zanima če lahko naredim izročilno pogodbo da bi tašča dala svojo polovico pisat na hčero ki pa je moja partnerica al je kakšna boljša rešitev pa koliko to stane hvala lepa za odgovor

  46. 46 24.08.2012 | Tone:

    Spoštovani! Imam vprašanje v zvezi z dedovanjem kmetije in plačilom davka. Pred približno dvemi leti sem podedoval kmetijsko zemljišče (imam status kmeta) in v skladu z 10. členon Zakona o DAVKU NA DEDIŠČINE IN DARILA (ZDDD) davka nisem plačal. 2. odstavek navedenega člena določa izjemo, in sicer, če dedič, ki je bil na podlagi prejšnjega odstavka oproščen davka, podedovano nepremičnino pred potekom petih let od pridobitve odtuji ali se v tem roku preneha ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo ali ne obdeluje zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, se mu davek naknadno odmeri tako, kot bi se mu odmeril, če ob prejemu dediščine oziroma darila ne bi izpolnjeval pogojev za oprostitev po tem členu.
    V zvezi z navedenim me zanima, ali moram plačati davek, če dam pred potekom petih let kmetijsko zemljišče v zakup. kaj pa v primeru, če dam le hišo (in ne kmetijskega zemljišča) v najem.

    Tretji odstavek navedenega člena pa določa izjeme od plačila davka za odtujitve, izvršene na podlagi sporazuma o izročitvi in razdelitvi premoženja po obligacijskem zakoniku. v kolikor z izročilno pogodbo prenesem kmetijsko zemljišče na svojega potomca, kakšen položaj ima potem on (ali se tudi njemu davek odmeri, v kolikor odtuji nepremičnino pred potekom petih let)

    Za odgovore se vam najlepše zahvaljujem!!

  47. 47 27.09.2012 | ismet:

    pozdravljeni
    imam vprašnje ločitev zakonske razveze,žena mi je vlozila tužbu za izbris zk, osebnu služnost in bresplačno stanovanje kot je napisala v tožbi da mi je dala darilo žena je lastnik stanovanja po razvezi se darila vrneju nazaj kot je napisano v tužbi.

    Hvala za odgovor lp.

  48. 48 03.10.2012 | zoki:

    starši želijo premoženje hišo zemljo izročiti bratu in me zanima če meni tudi pripada kak delež

  49. 49 10.10.2012 | Trezka:

    Pozdravljeni!
    Prebrala sem vašo razlago za izročilno pogodbo, vendar me vseeno nekaj zanima. Ko se sklene izročilna pogodba in vse osebe podpišejo, da lahko ali je nepremičnina takoj tvoja ali je tvoja šele po smrti trenutnega lastnika? Vse ostalo mi je znano, tole me pa bega.

    Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem.

  50. 50 15.12.2012 | Helena:

    Spoštovani!
    Mojemu stricu je bila izstavljena izročilna pogodba svojih dveh staršev.Vsi ostali otroci so se vsemu odpovedali z namenom,da brat naprej vodi kmetijo,ki mu je bila izročena in upošteva pogoje izročilne pogodbe v kateri sta izročitelja navajala pogoje,ki jima jih mora nuditi prejemnik do njune smrti.(gibanje,hrana,toplota.koriščenje pokojnin itd,)
    Sedaj sta oba izročitelja pokojna,stric pa teh navedb ni nikakor upošteval,saj se je z to pogodbo le ukoristil,za stare starše pa se skrbela ja(vnukinja)Zadnje 4leta sem neprekinjeno skrbela za svojega zadnjo živečega starega očeta(po smrti svoje soproge),ker sin,ki je dobil izročilno pogodbo,ni skrbel za starše,kot je bilo navedeno v tej izročilni pogodbi.Zanima me ,ali lahko sedaj,ko je zapuščina po umrlem starem očetu jaz kot vnukinja prilozim dokaze o skrbništvu nad stari očetom in s tem izpodbijam izročilno pogobo-nujno potrebujem vaš odgovor in se vam prav lepo zahvalujem
    Hvala

  51. 51 03.01.2013 | Cvetka:

    Mene pa zanima kako je z delitvijo premoženja po razvezi zakonske zveze.Kako se tretira odmera davka(kot izročilno ali darilno)Kajti čula sem,da si v tem primeru davka oproščen.
    Hvala za odgovor..

  52. 52 09.01.2013 | Tina:

    Pozdravljeni,
    zanima me, kaj točno pomenijo sledeče izseki iz izročilne podobe. Po tej pogodbi je partnerju sedaj že pokojni oče predal hišo s posestvom, s pogodbo so se strinjali vsi zakoniti dediči in soproga.

    - Pogodbene stranke soglašajo, da je predmet te pogodbe tudi premično premoženje, kot so kmetijski stroji in orodja ter gospodarska oprema, ki se nahaja na kmetiji
    *Kako je z opremo hiše idr. prostorov?
    *Kaj je z lastnino (pohištvo), ki so jo kupili bratje, sestre in je bila v času podpisa pogodbe na posesti, pa je nočejo odstraniti?

    - Prevzemnik se zaveže nuditi svojemu očetu, ki je izročitelj in materi dosmrtno brezplačno pravico stanovanja v hiši, kot jo sicer uživata ob podpisu te pogodbe.
    *Mar to pomeni, da mora ostati vse nespremenjeno?
    *Ali si lahko v drugih prostorih urediva bivanje zase?
    *Lahko katerega od prostorov zamenjamo (po kvadraturi, sončni svetlobi … v prid partnerjeve mame) zaradi boljše funkcionalnosti hiše?
    *Ali pomeni to le, da mora mama imeti možnost uporabe kuhinje, dnevnega bivalnega prostora, spalnice (kot prej) in souporabo kopalnice? Svojih, ločenih prostorov še nimava oz. jih še nekaj časa ne bo.
    *Kako je z ostalimi prostori (klet, drvarnica idr.), vrtom, njivo?

    - Prav tako jima je dolžan nuditi vso potrebno pomoč pri opravljanju osnovnih življenskih funkcij, v primeru bolezni in onemoglosti pa tudi redno toplo prehrano, vso potrebno kurjavo ter skrb za njuno osebno higieno
    *Kakšno potrebno pomoč točno je mišljeno?
    Položnice so plačane, včasih kaj prispeva (del plačanih položnic je njenih lastnih in niso nujne, gre za bonitete (telefon tujina, mobitel, dodatna zavarovanja, naročnine …) ), za kurjavo je poskrbljeno, stroške vzdrževanja in obnove krijeva midva, če bi rabila/vprašala za prevoz do zdravnika, trgovine, uradov … bi ga dobila skoraj ob katerikoli uri
    *Kako je s hrano? Ali je potrebno plačevati in skrbeti za njeno prehrano že sedaj, ali šele ko ne more sama skrbeti zase?
    (ima svojo pokojnino).

    - V primeru ko zdravstveno varstvo ni mogoče na domu, je dolžan poskrbeti za prebivanje staršev v ustrezni ustanovi ter zanje plačevati tudi stroške, v kolikor nujna pokojnina ne bo zadoščala za kritje domske oskrbe
    *Kdaj gre v dom? Ko je obnemogla ali se ji to lahko že prej priskrbi in plača?

    * Ali lahko partner izročilno pogodbo prekliče? Kakšne so posledice (nujni delež pri dediščini, povrnitev vloženih stroškov, skrb za mamo)?
    * Kako je z mojim finančnim vložkom v gradnjo, obnovo idr. dela na posestvi (zunaj zakonska zveza)?

    Iskrena Vam hvala že vnaprej za vso pomoč!

  53. 53 23.01.2013 | helhro:

    Spoštovani,
    prosim za kratko obrazložitev plačila ddv-ja pri prodaji stanovanja, ki sem ga kupila l. 2005. V njem od nakupa dalje živi hči z družino. Stanovanje bi sedaj prodala, razlika med nakupno in prodajno vrednostjo je cca. 20.000 €. Predvidevam, da se me “dotakne” davek na kapitalski dobiček??!! Se kaj spremeni plačilo ddv-ja, če stanovanje podarim hčeri in se potem pri morebitni prodaji, ona “ubada” z zakonodajo?
    Hvala in lep dan želim
    HH

  54. 54 20.06.2013 | Metka:

    pred kratkim je bila zapuščinska obravnava po mojem očetu. V dediščino je bilo všteto naslednje premoženje:
    pol stanovanja in pa gotovina na vezavi
    Starša sta sicer sestavila vzajemno oporoko, po kateri vse deduje preživeli zakonec, po smrti obeh, pa stanovanje jaz, gotovino pa brat. Na zapuščinski obravnavi je bila oporoka predložena, vendar po naših zakonih ni veljavna. Sva pa oba z bratom upoštevala željo staršev (v stanovanju smo do očetove smrti živeli skupaj tudi jaz, moja 2 sinova in mož, mama pa je v domu oskrbovancev – na svojo željo). Oskrbnino za dom oz. razliko do polne cene oskrbnine za mamo, plačujem jaz.
    No sodnica je svetovala, da naj se mama odpove dedovanju po pokojnem možu in tako se je celotna očetova polovica prepisala na mene, gotovino pa je vzel brat v celoti. Sedaj pa nas zanima, kako bi lahko mama, prepisala name tudi drugo polovico stanovanja, saj razmišljamo o prodaji stanovanja in nakupu hiše, saj bi potem lahko mamo vzeli iz doma in jo imeli doma. Ker je mama nepokretna, ne more nikamor in ker seveda oskrbnine v domovih niso majhne, bi tudi naredili prepis z najmanjšim možnim stroškom. Vprašanje je ali z darilno pogodbo ali z izročilno pogodbo. Brat se strinja s tem, da jaz dobim stanovanje v celoti.

    Hvala za odgovor

    Lep pozdrav.

  55. 55 24.07.2013 | Anka:

    Lp, zanima me, kako je če starš tik pred smrtjo zapiše kmetijo na enega otroka, ima pa še dva otroka, ki se s tem ne strinjata.Do česa sta upravičena? Hvala za odgovor.
    Lp Anka

  56. 56 06.09.2013 | marija:

    Pozdravljeni, mene pa zanima ce lahko babica izroči svojo nepremičnino svojim mladoletnim vnukom? če lahko me zanima kako? ali imajo ostali vnuki kakšno pravico do nujnega deleža?
    Njen edini dedič torej sin bi se s tem strinjal..

    hvala za odgovor

  57. 57 30.10.2013 | Marjeta:

    Zanima me, ali je možno izročilno pogodbo sestaviti tudi v obratni smeri, torej, da hči (nujni delež pridobila po smrti očeta) vrne prejeto premoženje materi.

  58. 58 03.12.2013 | iztok:

    Pozdravljeni,
    mati bi stanovanje z izročilno pogodbo prenesla na prvo hčerko. Druga hčerka s tem soglaša, prav tako mož. Zanima me ali ima v primeru dedovanja, možev sin iz prejšnjega zakona potem kakšno pravico glede izročenega stanovanja. Hvala in Lp

  59. 59 27.12.2013 | Ervin:

    Pozdravljeni

    Sestri želim z IZROČILNO POGODBO podariti svoj sorazmerni delež v stanovanjski hiši skupaj s pozidanim delom zemljišča, kjer dejansko živi in je prijavljena, jaz pa živim drugje. Zanima me koliko davka bo ob prepisu potrebno plačati in kakšen je postopek izvedbe. Upoštevana vrednost podarjenega bo 32.500,00 eur.

    V kolikor ni možno izpeljati izročilno pogodbo, me enako zanima v primeru DARILNE POGODBE.

    LP

  60. 60 27.01.2014 | urška:

    Pozdravljeni!
    Zanima me kako je z prenosom obremenjene nepremičnine z hipoteko preko darilne pogodbe na mladoletno osebo, ki je vnuk darovalca s tem da se vsi ostali potomci strinjamo s tem? Kaj se zgodi z dolgom oz. hipoteko?
    Že vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor.