28.03.2010 | Kategorija: Aktualno, Civilnopravni članki, Stvarnopravni članki, Vsi članki | Komentarji (60)

Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja (Izročilna pogodba)

izročilna pog.Pred nekaj dnevi sem naletel na zelo zanimivo internetno statistiko, ki je pokazala, da je obrazec za izročilno pogodbo skoraj enako pogosto iskan kot obrazec za prodajno pogodbo.
Na začetku sem bil začuden, vendar sem sklepal, da je razlog za to nepoznavanje razlik med pogodbami. Odločil sem se, da vam predstavim pomen in značilnosti izročilne pogodbe, saj je zelo specifična pogodba. Hkrati vam želim prihraniti vsak evro, ki ga boste plačali za obrazec izročilne pogodbe.

Pojem izročilne pogodbe

Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja je po svoji naravi dednopravna pogodba, saj jo je do uveljavitve Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) urejal Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Sedaj je urejena v OZ od 546. do 556. člena. Z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem. Izročilna pogodba je pravni posel, na podlagi katerega izročitelj v breme svojega premoženja in v soglasju s svojimi nujnimi dediči prvega dednega reda enega ali več sopogodbenikov neodplačno obogati. Tako izročitelj razpolaga s svojim premoženjem za časa življenja in lahko še pred svojo smrtjo razdeli svoje premoženje. Izročitev premoženja je primerljiva s prehodom pokojnikove zapuščine na dediče v trenutku njegove smrti. Razdelitev premoženja pa je primerljiva z delitvijo dediščine. Izročilna pogodba omogoča izročitelju razdelitev premoženja še pred smrtjo in mu tako ni potrebno narediti oporoke. Oporoko pa lahko naredi za svoje ostalo premoženje, ki ga ni razdelil s pogodbo, in tisto premoženje, ki bo nastalo po sklenitvi izročilne pogodbe.

Predpostavke izročilne pogodbe

Pogodba je veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo. Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Če kakšen potomec ni dal privolitve, jo lahko da pozneje v enaki obliki. Izročitev in razdelitev ostaneta veljavni, če potomec, ki se ni strinjal, umre pred izročiteljem, ne da bi bil zapustil svoje potomce, če se odpove dediščini, če je razdedinjen ali če je dedno nevreden.

Ker je izročilna pogodba zelo specifična, si oglejmo taksativno naštete predpostavke in pogoje, pod katerimi je veljavna.

– Stranke pogodbe so lahko le fizične osebe, ki so v sorodstvenem razmerju v ravni črti, ne glede na oddaljenost, pri čemer mora biti izročevalec prednik, prevzemniki pa potomci. En od prevzemnikov je lahko tudi izročiteljev zakonec oziroma zunajzakonski partner;

– s pogodbo se morajo strinjati vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo;

– pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, tako da ne pridejo v poštev nobeni obrazci;

– s pogodbo je lahko zajeto le premoženje, ki pripada izročitelju ob sklenitvi pogodbe.

Če se zakonec ali zunajzakonski partner izročitelja s pogodbo ne strinja, je pogodba veljavna, lahko pa po smrti izročitelja, kot nujni dedič izpodbija razpolaganje izročitelja in zahteva vrnitev daril. Pri izračunu vrednosti nujnega deleža se izročeno premoženje upošteva kot darilo. Bistvo izročilne pogodbe, in njena posledica, je v tem, da premoženje, ki je bilo izročeno z izročilno pogodbo ne spada v izročiteljevo zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti. V zapuščino sodi le izročiteljevo ostalo premoženje. Zelo pogoste so izročilne pogodbe za prenos kmetije na potomca, kjer se potomci skupaj s prednikom dogovorijo, kdo bo prevzel domačo kmetijo, nato pa naredijo izročilno pogodbo. Tako prevzame in obdeluje kmetijo en potomec, ostalim pa izročitelj (oče ali mama) nakloni kakšno drugo premoženje (ali pa ne).

Prevzemniki premoženja so lahko:

– Potomec, ne glede na oddaljenost sorodstva z izročiteljem (otrok, vnuk , pravnuk), pri čemer pa bližji potomci ne izključujejo bolj oddaljenih;

– posvojenec in njegov potomec ali posvojenec ne glede na oddaljenost, pri čemer bližji ne izključuje bolj oddaljenih;

– zakonec ali zunajzakonski partner.

Iz povedanega sledi, da oseba, ki nima zgoraj naštetih potomcev (predpostavka je zakonsko določeno sorodstveno razmerje), ne more veljavno skleniti izročilne pogodbe. Lahko pa pogodba izpolnjuje pogoje za veljavnost kakšne druge pogodbe, na primer darilne pogodbe. Stranke izročilne pogodbe ne morejo biti pravne osebe.

Pogoj za veljavnost izročilne pogodbe je soglasje izročiteljevih potomcev. Potrebno je ločiti dvoje. Premoženje lahko izročitelj izroči tudi bolj oddaljenim potomcem, kot so vnuk ali pravnuk. Soglasje za veljavnost izročilne pogodbe pa je soglasje le tistih potomcev in posvojencev, ki bi bili po zakonu, kot dediči prvega dednega reda, poklicani, da po njem dedujejo. To so tisti potomci, ki bi bili izročiteljevi zakoniti dediči, če bi bilo zakonito dedovanje uvedeno ob sklenitvi izročilne pogodbe. Soglasje za veljavnost izročilne pogodbe mora dati: otrok; vnuk ali bolj oddaljeni potomec, če bi bil v trenutku sklenitve pogodbe po zakonitem dednem redu upravičen dedovati; posvojenec in potomec posvojenca, če bi bil v trenutku sklenitve pogodbe po zakonitem dednem redu upravičen dedovati. Če soglasja katerega od izročiteljevih potomcev ni, je pogodba neveljavna. Izročilna pogodba ostane veljavna, če potomec, ki se ni strinjal, umre pred izročiteljem, ne da bi bil zapustil svoje potomce, če se odpove dediščini, če je razdedinjen ali če je dedno nevreden. V nadaljevanju bomo videli, da kljub nesoglasju potomca lahko pogodba ostane v veljavi, ker konvertira v drugo obliko (v darilno pogodbo). Soglasje se lahko poda tudi naknadno po sklenitvi pogodbe. Pogoj je, da mora biti podano v obliki notarskega zapisa, ker OZ določa, da mora biti izročilna pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa.

Nestrinjanje zakonca ali zunajzakonskega partnerja ni razlog za neveljavnost izročilne pogodbe. Zakonec ali zunajzakonski partner pa lahko po izročiteljevi smrti kot nujni dedič izpodbija njegovo razpolaganje na podlagi pogodbe in zahteva vrnitev izročenega premoženja v delu, ki ustreza vrednosti njegovega nujnega deleža.

Predmet izročitve in razdelitve premoženja

Z izročitvijo in razdelitvijo more biti zajeto samo sedanje izročiteljevo premoženje, in sicer vse ali samo del. Neveljavno pa je določilo o načinu razdelitve premoženja, ki bo v izročiteljevi zapuščini. Naše pravo za enkrat še ne dovoljuje dednih pogodb, s katero kdo zapušča svojo zapuščino ali njen del svojemu sopogodbeniku ali komu drugemu. Z zapuščino lahko zapustnik razpolaga samo z oporoko, v kateri določi dediče.

Izročitelj lahko z izročilno pogodbo prenese na potomce tudi svoje obveznosti, ki pa morajo biti v pogodbi določene ali vsaj določljive. Predpostavka veljavnosti prevzema dolgov, pa je tudi privolitev upnikov. Če upniki ne privolijo v prenos obveznosti, ima pogodba o prevzemu dolga v izročilni pogodbi učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve, kjer pa upnik lahko terja le dolžnika in prevzemnik izpolnitve nima ugovorov zoper upnika.

Razlika med izročilno pogodbo na eni strani in pogodbo o preužitku ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju na drugi strani je, da nepremicnine niso obvezno predmet izročilne pogodbe. Čeprav so v praksi redki primeri izročilnih pogodb, katerih predmet niso tudi nepremicnine. Prav tako izročitelju ni potrebno izročiti svoje celotno premoženje, ki ga ima v trenutku sklenitve pogodbe. Premoženje, ki ne bo zajeto v izročilno pogodbo, bo spadalo v zapuščino in bo predmet dedovanja, če ga ne bo izročitelj kasneje izgubil, veljavno odtujil ali uničil.

Položaj izročenega premoženja

Ko prednik, ki je za življenja izročil in razdelil svoje premoženje z izročilno pogodbo, umre, je njegova zapuščina samo tisto premoženje, ki ni bilo zajeto z izročitvijo in razdelitvijo, in tisto premoženje, ki ga je pridobil pozneje. Premoženje, ki so ga njegovi potomci prej pridobili z izročitvijo in razdelitvijo, ne spada v njegovo zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti.

Izročeno premoženje ne spada v zapuščino. V njo spada vse ostalo premoženje zapustnika, ki ga ima v trenutku smrti. Razlog za tako obravnavanje premoženja izročenega z izročilno pogodbi je, da vsi morebitni dediči soglašajo z izročilno pogodbo, ko se le-ta sklepa. Če ne bi bilo soglasja, pogodba ne bi bila veljavna. Soglasje pri izročilni pogodbi je bistven element, ki razlikuje izročilno pogodbo od darilne pogodbe. Če je zapustnik izročil premoženje z darilno pogodbo svojemu zakonitemu dediču, se vrednost darila upošteva pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine in je v primeru prikrajšanja nujnega dediča lahko tudi predmet zahtevka za vrnitev darila. Za premoženje izročeno z izročilno pogodbo se pri dedovanju šteje, kot da ga ni. Pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine se upošteva zapustnikovo premoženje ob smrti, zmanjšano za nujne izdatke, ki so nastali po smrti, premoženje, ki ga je zapustnik kadarkoli podaril svojim zakonitim dedičem, ki spadajo v najbližji dedni red zakonitega dedovanja, ter premoženje, ki ga je v zadnjem letu pred smrtjo podaril drugim osebam.

Strinjanje potomcev

Če se kakšen potomec ni strinjal z izročilno pogodbo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcem, za darila, in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Enako se ravna, če se izročitelju po sklenitvi izročilne pogodbe, s katero so se strinjali vsi potomci, rodi otrok ali se pojavi potomec, ki je bil razglašen za mrtvega.

Če se s pogodbo ne strinjajo vsi izročiteljevi potomci, ki smo jih navedli zgoraj, je izročilna pogodba neveljavna. Izročilna pogodba pa na podlagi zakonske konverzije konvertira in se šteje, da je sklenjena darilna pogodba, izročeno premoženje pa se šteje za darilo, dano izročiteljevim dedičem. Razliko med darilno pogodbo in izročilno pogodbo, glede upoštevanja darila pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine in vrednosti nujnega deleža, sem navedel že zgoraj.

Pridržanje pravic ob izročitvi

Ob sklenitvi izročilne pogodbe in prenosu premoženja lahko pridrži izročitelj zase ali za svojega zakonca ali pa zase in za svojega zakonca ali za koga drugega pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja, ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo. Če sta užitek ali dosmrtna renta dogovorjena za izročitelja in njegovega zakonca skupaj, gre v primeru smrti enega od njiju užitek oziroma renta v celoti drugemu do njegove smrti, če ni kaj drugega dogovorjeno ali če iz okoliščin primera ne izhaja kaj drugega.

V praksi si izročitelj največkrat izgovori užitek. Užitek je osebna služnost v katero spada še raba in služnost stanovanja. S tem pridobi izročitelj varnost, saj ima na podlagi užitka pravico uporabljati in uživati tujo stvar. Tipičen primer je prenos vsega premoženja, ki ga izročitelj (oče ali mama) prenese na svoje potomce (otroke), izročitelj pa si izgovori služnost ali užitek stanovanja. Užitek ali služnost stanovanja se vpiše v zemljiško knjigo ter tako učinkuje tudi proti tretjim osebam. Izročitelj je tako varovan in lahko v miru živi v določenih prostorih hiše ali v casino pa natet stanovanju do svoje smrti.

Če se prevzemnik z izročilno pogodbo zaveže preživljati izročitelja, morata izročitelj in prevzemnik določiti način preživljanja. V tem delu vsebuje izročilna pogodba elemente pogodbe o dosmrtnem preživljanju, pri čemer pa izročitev premoženja ni odložena do izročiteljeve smrti. V praksi se največkrat dogovorita, da mu je prevzemnik dolžan nuditi življenjske potrebščine, kot so: hrano, čisto stanovanje, obleko, oskrbo z zdravili in druge vsakodnevne potrebščine.

Pravica izročiteljevega zakonca

Izročitelj lahko z izročilno pogodbo upošteva tudi svojega zakonca in je takrat potrebno, da se tudi zakonec s pogodbo strinja. Če zakonec ni upoštevan, ostane njegova pravica do nujnega deleža neokrnjena. V takem primeru je izročilna pogodba veljavna, pač pa se pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, po kateri se določa nujni delež preživelega zakonca, tisti deli zapustnikovega premoženja, ki jih je izročil svojim potomcem, štejejo za darilo.

Izročitelj lahko zakonca upošteva na dva načina in sicer tako, da tudi njemu izroči svoje premoženje ali tako, da zakonec sodeluje pri pogodbi kot stranka, ki se strinja z izročilno pogodbo, kljub temu, da ne prejme izročiteljevega premoženja. Pomembna posledica je, da če je zakonec sodeloval pri izročilni pogodbi nima pravice zahtevati nujnega deleža iz izročenega premoženja. Tako je njegova pravica do nujnega deleža okrnjena, saj nujni delež lahko zahteva le iz premoženja, ki ni bil zajet z izročilno pogodbo. Upoštevanje zakonca pri izročilni pogodbi ima enake pravne posledice, kot strinjanje potomcev.

V primeru, da zakonec ni upoštevan pri izročilni pogodbi, pa to ne povzroči neveljavnost pogodbe same, kot je to v primeru nesoglasja katerega od potomcev. Pogodba ostane v veljavi, zakonec pa ima možnost, če uveljavlja svojo pravico do nujnega deleža, da se vrednost premoženja izročenega potomcem upošteva pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine in zakončevega nujnega deleža.

Izročiteljevi dolgovi

Potomci, med katere je izročitelj razdelil svoje premoženje, niso odgovorni za njegove dolgove, če ni bilo v izročilni pogodbi določeno kaj drugega. Izročiteljevi upniki lahko izpodbijajo izročilno pogodbo ob pogojih, ki veljajo za izpodbijanje neodplačnih razpolaganj.

Če bi izročitelj želel prenesti dolgove na potomce, morajo biti dolgovi in druge obveznosti v pogodbi določene ali vsaj določljive. Za veljaven prevzem dolgov, pa je potrebno imeti privolitev upnikov. Do privolitve upnikov, ima v izročilni pogodbi vsebovano določilo o prevzemu dolga, učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve.

Jamčenje

Obveznost jamčenja, ki nastane po delitvi med sodediči, nastane tudi med potomci po izročitvi in razdelitvi premoženja, katero jim je izročil in razdelil njihov prednik oziroma posvojitelj.

Če tega pravila ne bi bilo, bi izročitelj odgovarjal prevzemnikom neodplačno pridobljenega premoženja, po pravilih, ki določajo odgovornost darovalca za pravne in stvarne napake podarjene stvari. OZ pravi, da če ima podarjena stvar napake ali nevarne lastnosti, zaradi katerih nastane škoda obdarjencu, darovalec odgovarja za škodo, če je za napako oziroma za nevarno lastnost vedel ali bi bil moral vedeti in ni opozoril obdarjenca. V primeru, da se izročilno pogodbo presoja kot odplačno pogodbo, pa izročitelj odgovarja za stvarne in pravne napake kot prodajalec. Vendar pa je OZ za izročilno pogodbo predpisal medsebojno jamčenje oseb, ki so deležne izročiteljevega premoženja, zaradi česar izročitelj ne odgovarja za izročeno premoženje. Če vse premoženje prevzame ena oseba, mu niti izročitelj niti kdo drug ne jamči za napake izročenega premoženja. Če pa je prevzemnikov več, drug drugemu jamčijo za pravne napake, za skrite stvarne napake in za obstoj ter izterljivost prenesenih terjatev.

Preklic izročitve

Izročitelj lahko prekliče pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi potomec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi ta prejeto obdržal. Enako pravico ima izročitelj, če potomec ne daje njemu ali komu drugemu preživnine, ki je bila dogovorjena s pogodbo o izročitvi in razdelitvi, in če ne poravna izročiteljevih dolgov, katerih poravnava mu je bila v tej pogodbi naložena. V drugih primerih neizpolnitve bremen, prevzetih z izročilno pogodbo, odloči sodišče, upoštevajoč pomembnost bremen za izročitelja in druge okoliščine primera, ali ima izročitelj pravico zahtevati vrnitev danega premoženja ali pa ima samo pravico zahtevati prisilno izpolnitev bremen.

Pri preklicu zaradi hude nehvaležnosti ima izročitelj pravico do odstopa od pogodbe. Izročilno pogodbo lahko izročitelj z enostransko izjavo volje razveže. Razlog za preklic pogodbe je neizpolnitev moralne obveznosti, ki izhaja iz izročilne pogodbe. Kršitev te obveznosti bo moral izročitelj dokazati in odstop sodno uveljavljati. Temeljna moralna načela potomcu nalagajo, da mora biti izročitelju hvaležen za neodplačno izročeno premoženje. Vendar kakšna manjša žalitev, nespoštovanje drugih dogovorov, ki niso povezani z izročilno pogodbo in vlaganje tožb proti izročitelju ne pomenijo velike nehvaležnosti. Ravnanje prevzemnika mora biti proti izročitelju, tako zavržno, da ga lahko označimo kot huda nehvaležnost. Huda nehvaležnost je podana, če se prevzemnik proti izročitelju obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto darilo obdržal. Vsebino pravnega standarda hude nehvaležnosti napolni sodišče v vsakem konkretnem primeru.

Izročitelj lahko prekliče izročilno pogodbo, če potomec ne dovoli pravice do užitka vsega ali dela izročenega premoženja, če potomec kljub obljubi dosmrtne rente le-te ne izplačuje, če potomec kljub obljubi dosmrtnega preživljanja le-tega ne nudi, če potomec obljubi kakšno drugo nadomestilo (drugo nadomestilo je lahko prevzem izročiteljevega dolga), a ga kasneje ne zagotovi.

Pravice potomca, posvojenca ali potomca posvojenca po preklicu izročitve

Potomec, ki je moral vrniti izročitelju to, kar je prejel z izročilno pogodbo, lahko zahteva svoj nujni delež po izročiteljevi smrti, če ni razdedinjen, ali dedno nevreden, da bi dedoval po izročitelju, ali če se ni odpovedal dediščini. Pri izračunavanju njegovega nujnega deleža se štejejo tisti deli premoženja, ki jih je zapustnik za življenja izročil in razdelil med druge svoje potomce, za darila.

Pravica potomca, ki je zaradi preklica izročilne pogodbe vrnil izročeno premoženje, je enaka kot pravica izročiteljevega zakonca, ki se ni strinjal z izročilno pogodbo. Pravico do nujnega deleža nima izročiteljev bolj oddaljeni potomec, kot je na primer vnuk, ki ima še živega očeta, izročiteljevega sina.

Na kratko sem vam želel predstaviti bistvo izročilne pogodbe. Na koncu pa naj še enkrat poudarim, da mora biti izročilna pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa in s kakršnimkoli drugačnim sklepanjem izročilna pogodba ne dosega svojega namena. Upam, da se v statistiki iskanja obrazcev pogodb ne bo več pojavila izročilna pogodba ali pa se bo pojavila v zelo zmanjšanem številu.

univ. dipl. prav. Gregor Verbajs




Tagi: , , , , , ,


Komentarji (60)

  1. 1 03.01.2013 | Cvetka:

    Mene pa zanima kako je z delitvijo premoženja po razvezi zakonske zveze.Kako se tretira odmera davka(kot izročilno ali darilno)Kajti čula sem,da si v tem primeru davka oproščen.
    Hvala za odgovor..

  2. 2 09.01.2013 | Tina:

    Pozdravljeni,
    zanima me, kaj točno pomenijo sledeče izseki iz izročilne podobe. Po tej pogodbi je partnerju sedaj že pokojni oče predal hišo s posestvom, s pogodbo so se strinjali vsi zakoniti dediči in soproga.

    – Pogodbene stranke soglašajo, da je predmet te pogodbe tudi premično premoženje, kot so kmetijski stroji in orodja ter gospodarska oprema, ki se nahaja na kmetiji
    *Kako je z opremo hiše idr. prostorov?
    *Kaj je z lastnino (pohištvo), ki so jo kupili bratje, sestre in je bila v času podpisa pogodbe na posesti, pa je nočejo odstraniti?

    – Prevzemnik se zaveže nuditi svojemu očetu, ki je izročitelj in materi dosmrtno brezplačno pravico stanovanja v hiši, kot jo sicer uživata ob podpisu te pogodbe.
    *Mar to pomeni, da mora ostati vse nespremenjeno?
    *Ali si lahko v drugih prostorih urediva bivanje zase?
    *Lahko katerega od prostorov zamenjamo (po kvadraturi, sončni svetlobi … v prid partnerjeve mame) zaradi boljše funkcionalnosti hiše?
    *Ali pomeni to le, da mora mama imeti možnost uporabe kuhinje, dnevnega bivalnega prostora, spalnice (kot prej) in souporabo kopalnice? Svojih, ločenih prostorov še nimava oz. jih še nekaj časa ne bo.
    *Kako je z ostalimi prostori (klet, drvarnica idr.), vrtom, njivo?

    – Prav tako jima je dolžan nuditi vso potrebno pomoč pri opravljanju osnovnih življenskih funkcij, v primeru bolezni in onemoglosti pa tudi redno toplo prehrano, vso potrebno kurjavo ter skrb za njuno osebno higieno
    *Kakšno potrebno pomoč točno je mišljeno?
    Položnice so plačane, včasih kaj prispeva (del plačanih položnic je njenih lastnih in niso nujne, gre za bonitete (telefon tujina, mobitel, dodatna zavarovanja, naročnine …) ), za kurjavo je poskrbljeno, stroške vzdrževanja in obnove krijeva midva, če bi rabila/vprašala za prevoz do zdravnika, trgovine, uradov … bi ga dobila skoraj ob katerikoli uri
    *Kako je s hrano? Ali je potrebno plačevati in skrbeti za njeno prehrano že sedaj, ali šele ko ne more sama skrbeti zase?
    (ima svojo pokojnino).

    – V primeru ko zdravstveno varstvo ni mogoče na domu, je dolžan poskrbeti za prebivanje staršev v ustrezni ustanovi ter zanje plačevati tudi stroške, v kolikor nujna pokojnina ne bo zadoščala za kritje domske oskrbe
    *Kdaj gre v dom? Ko je obnemogla ali se ji to lahko že prej priskrbi in plača?

    * Ali lahko partner izročilno pogodbo prekliče? Kakšne so posledice (nujni delež pri dediščini, povrnitev vloženih stroškov, skrb za mamo)?
    * Kako je z mojim finančnim vložkom v gradnjo, obnovo idr. dela na posestvi (zunaj zakonska zveza)?

    Iskrena Vam hvala že vnaprej za vso pomoč!

  3. 3 23.01.2013 | helhro:

    Spoštovani,
    prosim za kratko obrazložitev plačila ddv-ja pri prodaji stanovanja, ki sem ga kupila l. 2005. V njem od nakupa dalje živi hči z družino. Stanovanje bi sedaj prodala, razlika med nakupno in prodajno vrednostjo je cca. 20.000 €. Predvidevam, da se me “dotakne” davek na kapitalski dobiček??!! Se kaj spremeni plačilo ddv-ja, če stanovanje podarim hčeri in se potem pri morebitni prodaji, ona “ubada” z zakonodajo?
    Hvala in lep dan želim
    HH

  4. 4 20.06.2013 | Metka:

    pred kratkim je bila zapuščinska obravnava po mojem očetu. V dediščino je bilo všteto naslednje premoženje:
    pol stanovanja in pa gotovina na vezavi
    Starša sta sicer sestavila vzajemno oporoko, po kateri vse deduje preživeli zakonec, po smrti obeh, pa stanovanje jaz, gotovino pa brat. Na zapuščinski obravnavi je bila oporoka predložena, vendar po naših zakonih ni veljavna. Sva pa oba z bratom upoštevala željo staršev (v stanovanju smo do očetove smrti živeli skupaj tudi jaz, moja 2 sinova in mož, mama pa je v domu oskrbovancev – na svojo željo). Oskrbnino za dom oz. razliko do polne cene oskrbnine za mamo, plačujem jaz.
    No sodnica je svetovala, da naj se mama odpove dedovanju po pokojnem možu in tako se je celotna očetova polovica prepisala na mene, gotovino pa je vzel brat v celoti. Sedaj pa nas zanima, kako bi lahko mama, prepisala name tudi drugo polovico stanovanja, saj razmišljamo o prodaji stanovanja in nakupu hiše, saj bi potem lahko mamo vzeli iz doma in jo imeli doma. Ker je mama nepokretna, ne more nikamor in ker seveda oskrbnine v domovih niso majhne, bi tudi naredili prepis z najmanjšim možnim stroškom. Vprašanje je ali z darilno pogodbo ali z izročilno pogodbo. Brat se strinja s tem, da jaz dobim stanovanje v celoti.

    Hvala za odgovor

    Lep pozdrav.

  5. 5 24.07.2013 | Anka:

    Lp, zanima me, kako je če starš tik pred smrtjo zapiše kmetijo na enega otroka, ima pa še dva otroka, ki se s tem ne strinjata.Do česa sta upravičena? Hvala za odgovor.
    Lp Anka

  6. 6 06.09.2013 | marija:

    Pozdravljeni, mene pa zanima ce lahko babica izroči svojo nepremičnino svojim mladoletnim vnukom? če lahko me zanima kako? ali imajo ostali vnuki kakšno pravico do nujnega deleža?
    Njen edini dedič torej sin bi se s tem strinjal..

    hvala za odgovor

  7. 7 30.10.2013 | Marjeta:

    Zanima me, ali je možno izročilno pogodbo sestaviti tudi v obratni smeri, torej, da hči (nujni delež pridobila po smrti očeta) vrne prejeto premoženje materi.

  8. 8 03.12.2013 | iztok:

    Pozdravljeni,
    mati bi stanovanje z izročilno pogodbo prenesla na prvo hčerko. Druga hčerka s tem soglaša, prav tako mož. Zanima me ali ima v primeru dedovanja, možev sin iz prejšnjega zakona potem kakšno pravico glede izročenega stanovanja. Hvala in Lp

  9. 9 27.12.2013 | Ervin:

    Pozdravljeni

    Sestri želim z IZROČILNO POGODBO podariti svoj sorazmerni delež v stanovanjski hiši skupaj s pozidanim delom zemljišča, kjer dejansko živi in je prijavljena, jaz pa živim drugje. Zanima me koliko davka bo ob prepisu potrebno plačati in kakšen je postopek izvedbe. Upoštevana vrednost podarjenega bo 32.500,00 eur.

    V kolikor ni možno izpeljati izročilno pogodbo, me enako zanima v primeru DARILNE POGODBE.

    LP

  10. 10 27.01.2014 | urška:

    Pozdravljeni!
    Zanima me kako je z prenosom obremenjene nepremičnine z hipoteko preko darilne pogodbe na mladoletno osebo, ki je vnuk darovalca s tem da se vsi ostali potomci strinjamo s tem? Kaj se zgodi z dolgom oz. hipoteko?
    Že vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor.